SENENO in pogled čez mejo

Projekt SENENO je eden od izjemno aktivnih in svežih pojavov na področju prehrane in kmetijstva, ki se je pri nas pojavil v zadnjih letih.

Kot že ime pove, se ukvarjajo z rejo živali brez uporabe silaže, ki se zdi nujna v sodobnem kmetijstvu. Zaenkrat dokazujejo, da res ni nujna, saj se je tako kmetovalo že od nekdaj in da tudi sodoben kmet lahko prehrani svoje živali na seneni način z uporabo sodobne tehnologije sušenja in priprave krme. Kmetje so torej našli način da lahko uspešno delajo po starem in s tem tudi normalno zaslužijo.

Izdelki iz senenega mleka in mesa so tudi sicer lahko za nas celo bolj drugačni od običajnih v primerjavi z ekološkimi izdelki, kjer je uporaba silaže še vedno dovoljena.

Treba je priznati, da je siliranje trave in koruze sicer res precej enostavnejše, hitrejše in cenejše kot pa sušenje trave, kjer so kmetje precej bolj odvisni od vremena in kapacitet sušilnih naprav v svojih senikih. Zaenkrat seneni kmetje v Sloveniji večino svojih izdelkov pridelajo, predelajo in prodajo sami. Kmetje, ki nimajo svoje predelave mleka lahko trenutno mleko odpeljejo le v mlekarno Celeja, ki jih nagradi s 6 centov višjo ceno kot običajno mleko.

Kot zanimivost poglejmo, kako se senenih praks lotevajo v naši soseščini.

Na prvem senenem festival pri nas, ki se je letos odvil v Naklem je predsednik senenih kmetov Avstrije g. Neuhofer povedal, da avstrijci prispevajo 0,3 centa na liter mleka pri kmetu in 0,2 centa na liter pri predelovalcu, dobijo pa med 5 in 7 centov na liter bolje plačano od običajnih kmetij. Več kot 6.500 kmetov in več kot 60 mlekarn in predelovalcev mleka je zagotovilo, da bo vsak kmet, ki se odloči za seneno lahko dolgoročno oplemenitil svojo investicijo prehoda. Prav tako ima infrastrukturo že v bližini in s prodajo mleka ne bo težav.

Značilnost avstrijcev je, da hočejo pridelati kar največ krme pri sebi doma, so ponosni na svoje kmetijsko znanje in se res lahko pohvalijo s kvaliteto trave in sena. Kot primer je predsednik Neuhofer navedel, da ima pri povprečni mlečnosti okoli 9.000L mleka, porabo koncentriranih krmil le okoli 4kg/kravo na dan, kar je res občudovanja vredna številka. To pomeni, da je krmna vrednost sena zelo visoka in da se jim zdi pomembno uporabiti vso razpoložljivo tehnologijo za zmanjšanje izgub pri spravilu sena.

V Italiji je najbolj znano SENENO društvo združenje pridelovalcev sira PARMAZAN iz regije med rekama Pad in Renno. Pri njih je cena mleka določena z uspešnostjo prodaje sira. Trenutno se vrti okoli 86centov na liter mleka pri kmetu. To je izjemna številka, o kateri lahko avstrijci in slovenci zaenkrat le sanjamo, vendar pa je dobro pogledati pot do nje.

Značilnost Italijanov iz okolice Parme in Bologne je da lahko krmijo

• seno lucerne,
• seno travnikov,
• zrnje – običajno koruzni šrot in
• beljakovinski koncentrat – običajno soja.

Pri njih vse sušenje trave in lucerne opravijo kar na travnikih na tleh. Izgube vrednosti so s tem precejšnje, res pa je, da je vreme za to v povsem primorski klimi in na pretežno ravnini precej ugodnejše kot pri nas ali v Avstriji. Za njih je glavni cilj kmetije količina beljakovine kazein v mleku. Zdravje krav in kvaliteta krme je kar nekako na stranskem tiru. Za primerljivih nekaj čez 9.000L mleka na kravo je tam poraba krmil ponavadi kar blizu 10kg na kravo na dan. Ker je večina tega koruzni šrot so težave z zakisanostjo krav stalnica in veterinarji imajo pri njih v primerjavi z nami in avstrijci kar precej dela. Na težave z zdravjem krav kažejo tudi običajne vsebnosti mleka: beljakovine okoli 3,6, in maščob le okoli 3,4 ali še manj. Pri nas si običajno želimo mlečnih maščob vsaj 4,0.

Kot kaže, se pri avstrijcih lahko naučimo pridelave kvalitetne krme z zdravimi kravami in s široko podporo pridelave senenega mleka. Pri Italijanih pa vidimo, kaj pomeni moč marketinga, če se vse osredotoči le na en končni izdelek kot je kvaliteten kolut sira. Pri tem cela veriga doseže res izjemno visoko ceno in si lahko pri tem privošči tudi nekaj napak. Avstrijci imajo dober primer povezovanja med seboj in tudi čez mejo. Za njih je ideal eno združenje SENENO iz celotnega območja Alp, zato pomagajo tudi senenim združenjem izven Avstrije ter izvajajo marketing v Nemčiji, kjer je glavni trg njihovih izdelkov. So tudi dobri pogajalci za Bruseljski denar za projekte, ki povezujejo več držav, zato je njihovo zanimanje za uspešnost senenega projekta v Sloveniji pristno. Italijani pa po drugi strani dobro poskrbijo le zase in za svoje člane in z enim samim izjemnim izdelkom prodirajo po vsem svetu.

Mogoče bi lahko pri Avstrijcih povzeli sposobnost povezovanja in skupnega dela, pri Italijanih pa sposobnost odločitve za eno glavno pot razvoja za vse in izkoristka moči marketinga. Kot je znano je seneno mleko, pridelano brez silaže res najprimernejše za trde sire z dolgo dobo zorenja. Morda se pa le najde nova ideja, ki bi jo lahko slovenski seneni kmetje izdelali lokalno in prodajali celemu svetu. Kateri izdelek je to, pa je že vprašanje za več kot milijon dolarjev.

Andrej Žagar

Direktor Alltech Slovenija, 051 686 277, azagar@alltech.com

Alltech je vodilno podjetje na svetu z lastnimi naravnimi rešitvami na področju prehrane in zdravja živali.

Kmetom v Sloveniji pomagamo pri računanju obrokov, pripravi in uporabi lastne krme in vseh kupljenih krmil, pomagamo reševati veterinarske težave živali in pomagamo do željenih ciljev reje.